Malo je krajev, ki bi se človeku že ob prvem pogledu nanj vtisnili v srce tako kot Polhov Gradec. Slikovita vasica, vpeta med vzpetine Polhograjskega hribovja, kar sama vabi, da se človek ustavi, dvigne pogled proti nebu in zapoje hvalnico stvarstvu. Ko se po dvajsetih kilometrih iz Ljubljane odpre pogled na polhograjsko kotlino, človeka preplavi občutek, da je stopil v pravcate jaslice. Sredi vasi se dviga Kalvarija s prečudovitimi kapelicami križevega pota, ob njenem vznožju pa se okrog farne cerkve kakor nebogljene ovčice stiskajo hiše. Na vasico se z vseh gričev ozirajo cerkvice, kot bi govorile — poglej preko nas v nebo. Ko v večernem mraku iz njih zvonikov zadonijo zvonovi, vsa dolina zadoni v žametnih glasovih mešanice brona in železa. Poleg farne cerkve k župniji spada še devet cerkva. Znamenja, katerih števila skoraj ni mogoče prešteti, nas spremljajo povsod, kamor stopi korak v kraljestvu blagajane. Prvi zapisi o kraju segajo daleč v 13. stoletje, ko se prvič omenja gospoda Polhograjska. Že pred več kot 700 leti, se prvič omenja tudi župnija Polhov Gradec, sprva kot del pražupnije Šentvid nad Ljubljano, leta 1296 pa že kot samostojna župnija
Župnija Marijinega rojstva
Oreatorij 2023
V naši župniji bo letos Oratorij potekal od 21. - 25. avgusta
Namen oratorija je preko različnih dejavnosti, kot so delavnice, kateheze, družabne igre, vzgajati otroke v zdravem duhu in telesu. Oratorij skuša otrokom podati določene vrednote in načela, ki jim bodo pomagala napoti skozi življenje.
Glavni junak letošnjega oratorija je hobit Bilbo, ki je navajen spokojnega življenja v domači vasici. Njegov mir zmoti obisk čarodeja Gandalfa, ki Bilba pozove naj stopi na pot. Pridružite se mu tudi vi. Morda nam s skupnimi močmi uspe premagati zmaja in rešiti zaklad.Prijavnica v PDF obliki v ovezavi spodaj .
Kristus je vstal, Aleluja
Jutro kot že nešeteto juter pred tem. Pa vendar drugačno, čisto novo, praznično. Po skoraj treh letih smo končno lahko znova kot skupnost podoživeli skrivnost Velikega tedna.
Pandemija nas
je pred dvemi leti prikovala na domove, kjer smo preko socialnih omrežij skušali vsaj navidezno biti kot eno. Tudi preteklo leto ni bilo dosti drugače. A letos...
Aleluja, aleluja, aleluja, je kar samo privrelo iz stoterih grl... In nato se je iz cerkve razvila dolga procesija po poti skozi naselje. Med napeve velikonočnih pesmi, ki so vreli iz grl pevcev, se se prepletali čudoviti zvoki zvonov... Narava odeta v pomladne barve je k petju povabila celo ptice, ki so žgolele ob poti. Čarobnost velikonočnega jutra je prevzemala tako močno, da je marsikdo spregledal, kako zelo hladno je(okrog ledišča).
Z nami je letos (delovno) praznovala tudi ekipa RTV Slovenija, ki je snemala velikonočno procesijo za dokumentarni film o zvonovih.
Aleluja, aleluja, Kristus je vstal! Želimo vam blagoslovljene praznike!
.