Pritrkovalci
Kdaj so se v naši župniji pojavili prvi pritrkovalci nam ni znano, a dejstvo je, da odkar pomnijo najstarejši župljani se je pri nas pritrkavalo. A tako kot mnogokje na Slovenskem se je tudi pri nas v devetdesetih pritrkovalska skupina močno zmanjšala. Nekaj desetletij nazaj, ko še ni bilo elektrifikacije zvonov, je bil ob večjih praznikih zvonik skoraj pretesen za vse, ki so želeli dati pečat praznovanju. Eni so pritrkavali, drugi "gonili" veliki zvon, da je pel in donel daleč naokrog. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, pa je skupina začela usihati. Starejši so umirali, mnogim je odsotnost "mojstrov" vzela pogum. V začetku novega stoletja in tisočletja je tako skupina pritrkovalcev štela le še nekaj mož. Z vzgojo mladih pritkovalcev pa postaja zvonik vedno bolj poln pa tudi melodije izvabljene iz zvonov so vedno bolj veličastne. Ker tudi pritrkovalski krožek osnovnošolskih otrok pridno navdušuje in vzgaja v ljubezni do zvonov se nam za ta čudoviti običaj najbrž v prihodnosti ni bati.
