Molitvena skupina
Za prvomajske praznike 1991 smo se štiri Polhograjke pridružile mladim iz Slovenije, s katerimi smo skupaj romali v Medjugorje. Tukaj nas je najbolj prevzela molitev - stari in mladi z rožnimi venci v rokah. To je res milostni kraj že zaradi množice ljudi, ki s tako vdanostjo in zaupanjem moli. Na poti domov se je med pogovorom o vtisih teh dni pojavila želja, da bi v naši župniji ustanovili molitveno skupino. Res, takoj po romanju smo šle k gospodu župniku Danijelu s to prošnjo.
Bil je takoj za to. Povabile smo še nekatere, ki niso bile z nami na romanju. Tako nas je bilo pet stalnih, ki smo vsak petek do novembra 1993 v župnišcu zmolile vse tri dele rožnega venca. Takrat smo imeli večtedenski seminar za izlitje svetega duha in poglobitev v veri. Vodil ga je duhovnik Tone Marinko. Nanj smo bili povabljeni vsi župljani, nekateri tudi osebno. Prišlo nas je okrog štirideset. Po tem seminarju se je naša skupina povečala na dvanajst članov.
Od takrat se zbiramo ob četrtkih. Namesto treh rožnih vencev zmolimo enega in prepevamo. Vključili smo tudi slavilno molitev ob odlomku iz Svetega pisma, ki nas je med tednom najbolj nagovoril. Naši molitvi se je rad pridružil gospod župnik Danijel. Tudi sedanji župnik Bogdan pride med nas, če le utegne. Hvaležni smo mu za blagoslov ter besede, s katerimi nam še bolj približa Božjo besedo. V Svetem pismu se srecujemo z zvestim in ljubečim Bogom, ki misli na nas.
"Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim." (Iz 49,15).
Čeprav so se nekatere poročile in odselile, nas je trenutno petnajst. Med nami je nastala prava duhovna vez. Čutimo pripadnost skupini, in če ni posebnega razloga, ne izostanemo.
Veseli bomo vsakega, ki se nam bo pridružil.
