Sv. Lovrenc - Polhograjska gora
Prvič je omenjena leta 1526. Danes vemo, da je bilo takrat zaradi protiturškega davka popisana cerkvena imovina in, da se za vse cerkve katerih letnica ni znana (pa so starejše), omenja ta datum. Na Lovrencu pa bi se dalo slutiti svetišče že mnogo prej. Temu pritrjuje najprej sam zavetnik, saj je bil prav Lovrenc glasnik pozne antike, takrat pa je tudi dokazano naselje v sedlu te gore. V poznoantičnih stalno naseljenih središčih zgrajenih na odmaknjenih vzpetinah je dominirala cerkev. Tako bi ga lahko postavljali ob bok mnogokaterim lokacijam kjer so starokrščanskih cerkva še vidni dokazi(Tonocov grad, Ajdna, Rifnik, Ajdovski gradec...)
Na vzhodni zunanji steni je vzidana letnica 1654. K vhodni strani ladje je prizidan masiven, nizek stolp. V pravokotno ladjo vodi šilast portal, banjasti svod je iz srede 18. stoletja. Strop v prezbiteriju je preprežen z rebrovjem. Zanimivi so sklepniki: rozete, ščitek, krog z letnico 1517, reliefi angelskih glavic, Mati Božja z detetom in sv. Lovrenc. Glavni oltar je lesen (Trnovčev?). Desni oltar sv. Valentina ima letnico 1671, levi oltar sv. Marka je slabše delo iz leta 1800. Polhograjska gora je marsikomu znana. Poznamo jo tudi ko tgoro, kamor se je povzpel saški kralj Friderik August II., da bi tam lasnoročno utrgal novo odkrito rožo danes imenovano Blagajana..
Danes je Polhograjska gora izredno priljubljena pohodniška točka, kamor se pogodniki hodijo naužit svežega zraka in spočit duha, h kateremu jim lepo urejena cerkvica prav gotovo pripomore.
