Podružnice

Dvor – podružnična cerkev sv. NIKOLAJA - 349 m nm. Omenjena je leta 1490, barokizirana leta 1773. Levo ob prezbiteriju je prizidana zakristija. Ladja je v bistvu osmerokotna, svod je banjast s križno konstrukcijo. Tudi v prezbiteriju je svod banjast. Baročni glavni oltar ima letnico 1802. Zelo dobro delo je stranski "zlati oltar" sv. Jerneja z letnico renovacije 1753. Desni oltar sv. Simona in Juda Tadeja je iz prve polovice 19. stoletja
Cerkev sv. PETRA – 349 m nm. Zacetek gradnje poznogotske cerkve je leto 1525. Imenujejo jo "grofovska". Fasadna stena ima lep z reliefnimi rezbarijami okrašen glavni portal iz leta 1544. Leva vzdolžna stena je brez oken, ima šilast portal, nad njim pa ploščo z grbom družine Khisl. Desna ladjina stena ima portal z listnatim motivom in 3 visoka šilasta okna, kjer krogovičje predstavlja škofovsko palico, drevo življenja in papeški križ. Prezbiteriju sta desno prizidana stolp in zakristija. Ladja ima lesen raven, kasetiran strop z letnico 1577. V njej visi kip dvostrane Matere Božje z Detetom, prvič omenjen že leta 1668. Na slavaločno steno naslonjeni lopi imata freske iz 2. polovice 16. stoletja, ki so deloma zakrite s štirimi mlajšimi oltarji iz let 1638 – 1644. Prezbiterij je ohranjen v prvotni obliki iz cetrtine 16. stol. Veliki oltar s kipom sv. Petra je delo domače Facijeve delavnice z letnico 1739 in grbom polhograjskih gospodov. Oltarni sliki v glavni niši in atiki sta Metzingerjevi. Prižnica je kamnita. Stranski oltar sv. Valentina z letnico 1627 bi bil, če ga ne bi večkrat predelovali, najstarejši zlati oltar na Slovenskem.
Podružnična cerkev sv. ELIZABETE – 396m nm. Omenjena je leta 1526, predelana sredi 16. stol. Njena današnja klasicistična podoba in obok ladje sta delo A. Lebna iz srede 19. stoletja. Na južni zunanjščini je freska Svete Nedelje iz leta 1520 – 1530. Glavni oltar je leta 1910 prenovil podobar Šubic, v njem je slika sv. Elizabete iz konca 17. stoletja, pod njo medaljon z letnico 1727. Levi stranski oltar sv. Gregorja ima letnico 1652, desni je posvečen sv. Janezu Krstniku. Prižnica s slikami evangelistov je iz prve polovice 19 stol. Pod korom je lesena nagrobna slika rodbine Khisl iz konca 16. stol. To je edina pri nas ohranjena protestantska slika - nagrobnik iz tega časa.
Briše – podružnična cerkev sv. TREH KRALJEV -374m nm. Omenjena je leta 1526. Ladja je v notranščini osmerokotna, ker so bili koti prvotne pravokotne ladje ob baročni predelavi v 18 stol. prezidani. Svod v prezbiteriju je preprežen z rebrovjem. Kot sklepniki služijo rozete in šcitki iz prve pol. 16. stol. Nad slavolokom je letnica 1767. Zvonik je bil sredi 18. stol. prizidan in njegovo pritličje služi za zakristijo. Glavni oltar je lesen in ima zadaj podpis 1912 J. Ternovc 1912. Oltarna slika sv. Treh kraljev je iz Layerjeve dobe. Stranska oltarja sta iz konca 18. stoletja.
Polhograjska Gora – podružnična cerkev sv.LOVRENCA -824m nm. Omenjena je leta 1526. Na vzhodni zunanji steni je vzidana letnica 1654. K vhodni strani ladje je prizidan masiven, nizek stolp. V pravokotno ladjo vodi šilast portal, banjasti svod je iz srede 18. stoletja. Strop v prezbiteriju je preprežen z rebrovjem. Zanimivi so sklepniki: rozete, ščitek, krog z letnico 1517, reliefi angelskih glavic, Mati Božja z detetom in sv. Lovrenc. Glavni oltar je lesen (Trnovčev?). Desni oltar sv. Valentina ima letnico 1671, levi oltar sv. Marka je slabše delo iz leta 1800.
Praproče – poružnična cerkev sv. JURIJA -549m nm. Omenjena je leta 1526. Čas nastanka današnje stavbe kažejo kamnoseški znak z letnico 1635. Strop ladje je lesen, raven, kasetiran in poslikan z rastlinsko ornamentiko. Zelo dobro delo je desni oltar sv. Antona Puščavnika. Na levi strani pa je oltar sv. Marije Magdalene.
Podružnična cerkev sv. JEDRTI – 745m nm. Omenjena je leta 1526. Nekoč je bila romarska za srečno žetev. Na predelavo današnje cerkve sredi 18. stol. kažeta zapis z letnico 1756 in letnica 1778 na stopnicah na kor. Na stenah so ostanki fresk. Oltar s kipi je iz okoli leta 1800. Pred predelo je v ovalu slika L. Layerja - Pieta (Žalostna Mati Božja).
Setnica - podružnična cerkev sv. URŠULE – 702m nm. Omenjena je leta 1526. Pravokotna ladja je nekako iz prve polovice 16. stoletja. K prednji steni je prizidan zvonik, prezbiterij je zaključen s tremi stranicami osmerokotnika; levo je prizidana zakristija. Oltar s kipom sv. Uršule je lesen. Lesen je tudi kor, ki je iz okoli leta 1800, prižnica pa iz prve polovice 19. stoletja. Zanimivo je tudi bandero iz srede 19. stoletja s slikama sv. Uršule na oblakih nad morjem in Marije Pomočnice s plaščem, pod njim pa kristjani vseh stanov.
Setnik - podružnična cerkev sv. MARTINA – 567m nm. Omenjena je leta 1526. Na zunanji steni pravokotne ladje so poškodovani ostanki fresk - sv. Krištofa, uničena manjša freska in Križanje iz začetka 16. stoletja. Okna v prezbiteriju so bila prvotno šilasta. Prezbiterij je preprežen z rebrovjem in oddeljen od ladje z ozkim, visokim na ajdovo zrno prirezanim slavolokom. Konzole iz začetka 16. stoletja nosijo sadne motive, sklepniki pa rozete, dva angela s ščitom ter relief sv. Martina v krogu. Desno od prezbiterija je prizidana zakristija, ki ima nad vhodom letnico 1780. Glavni oltar s kipom sv. Martina in oltarno sliko je iz začetka 19 stoletja. Stranska oltarja nosita letnico 1841. Mašni plašč je iz okrog leta 1800. Na banderu iz leta 1877 so vsi trije glavni svetniki iz oltarjev: sv. Martin, sv. Katarina in sv. Brikcij.